Povezava črevesja in možganov

Črevesje, ki ga sestavlja več kot 100 milijonov nevronov, ima lastni živčni sistem: enterično živčevje, ki se pogosto imenuje drugi možgani. Eden od najdaljših živcev v telesu, vagusni živec, neposredno fizično povezuje črevesje in možgane ter prenaša sporočila in skrbi za stalno izmenjavo informacij med njima. Na milijarde mikroorganizmov v našem črevesju, ki se imenujejo mikrobiom, tvori ter regulira nevrotransmiterje in hormone.

To pomeni, da se dogajanje spodaj izraža pri dogajanju zgoraj.

Dvojni prikaz ženske, ki se drži za trebuh in ženske, ki kaže na glavobol

KAJ POMENI POVEZAVA MED ČREVESJEM IN MOŽGANI?

Povezava črevesja in možganov, ki jo znanstveniki imenujejo „os črevesje-možgani‟, pomeni številne načine, na katere ta organa komunicirata.

Infografika prikazuje povezavo med črevesjem in možgani

Os črevesje-možgani vključuje fizično povezavo prek živcev in nevronov ter biokemično povezavo prek nevrotransmiterjev in hormonov.

Dvojni prikaz moškega, ki s prsti pritiska na glavo

MISLIL SEM, DA ČREVESJE NADZORUJEJO MOŽGANI?

Možgani sicer nadzorujejo skoraj vse, a v telesu obstaja nekaj mrež, ki delujejo brez pomoči osrednjega živčnega sistema.

Infografika prikazuje enterični živčni sistem

Eden od njih je enterično živčevje, ki nadzoruje delovanje celotnih prebavil. Ta kompleksna mreža več kot 100 milijonov nevronov se pogosto imenuje „drugi možgani‟, saj je po strukturi in delovanju tako zelo podobna možganom v glavi, da spominja nanje.

Dvojni prikaz moškega, ki gleda navzgor in drži roke skupaj

MISLIL SEM, DA ZBOLIM ZARADI BAKTERIJ V ČREVESJU?

V bistvu ne. Čeprav je res, da so nekatere bakterije škodljive in povzročajo okužbe, ki se jim je bolje izogniti, so nekatere bakterije koristne in celo nujne za naše preživetje. V notranjosti črevesja vsakogar od nas živi skupnost bakterij in mikroorganizmov, poimenovana mikrobiom.

Infografika prikazuje bakterije in mikroorganizme v črevesju

Mikrobiom sestavlja toliko mikroskopskih organizmov, da skupaj tehtajo približno 1 kg. Zaradi svoje velikosti in pomena je mikrobiom včasih poimenovan „nevidni organ‟.



Enostavno bi bilo predvidevati, da zdravo čreveno floro sestavljajo samo dobre črevesne bakterije, a ni tako. Zdrava črevesna flora je raznolika. Čeprav je pomembno ohranjati veliko število dobrih pomočnikov, pa k zdravemu črevesju pomembno prispeva tudi to, da jih uravnotežimo s pomočniki, ki niso tako dobri.

Dvojni prikaz mlade ženske, ki je kosmiče in ženske, ki posluša glasbo

MISLIL SEM, DA JE ČREVESJE NAMENJENO LE PREBAVI?

Ključni del vloge črevesja je razgradnja hrane s pomočjo bakterij, ki živijo v našem črevesju in so poimenovane mikrobiom. A mikrobiom nam služi še na mnoge druge načine, ne le s predelavo našega kosila.

Infografika prikazuje, kako mikrobiom vpliva na razpoloženje, spanje, imunost in prebavo

Posebne bakterije v mikrobiomu tvorijo in regulirajo ključne nevrotransmiterje in hormone. V črevesju nastaja 90 % „hormona sreče‟, serotonina, in drugih pomembnih nevrotransmiterjev, ki so povezani z razpoloženjem. Mikrobiom vpliva tudi na telo; zdrav mikrobiom pozitivno vpliva na spanje, imunost in še mnogo več.

Dvojni prikaz moškega, ki trpi zaradi SRČ in moškega, ki pije proteinski napitek

KAKO LAHKO POSKRBIM ZA ČREVESJE?

Zdravje črevesja je mogoče doseči tako, da prebavne težave zdravite takoj, ko do njih pride, in da v življenjski slog vključite vedenja, ki dobro vplivajo na črevesje. Če trpite zaradi simptomov specifičnih prebavnih motenj, kot so funkcionalne motnje prebavil, je zdravilo Iberogast klinično preizkušeno za to, da hitro olajša simptome in vam lahko koristi.1

 

Infografika prikazuje, kako vadba, uravnoteženi obroki hrane, pitje vode in izogibanje stresu splivajo na prebavo

Če s črevesjem na splošno nimate težav, želeli pa bi, da bi bilo še bolj zdravo, vam lahko pomagajo že majhne spremembe življenjskega sloga. Kadar koli je mogoče, skušajte znižati ravni stresa, in redno vadite. Jejte uravnotežene obroke, počasi žvečite in poskrbite, da boste pili dovolj vode.

Dvojni prikaz moškega, ki bere e-knjigo in moškega, ki drži lonček kave

KAKO MOŽGANI VEDO, KAJ SE DOGAJA V ČREVESJU?

Vagusni živec je eden najdaljših živcev v telesu; tvori fizično povezavo vse od možganov do črevesja in skrbi, da med sabo nenehno komunicirata.

Infografika prikazuje vagusni živec

Vagusni živec lahko prenaša informacije v obeh smereh. Večinoma pa informacije podaja črevesje. Od 80 % do 90 % prenesenih sporočil se prenaša iz črevesja v možgane in ne v obratni smeri.